Fonološko zavedanje

V procesu začetnega opismenjevanja ima fonološko zavedanje odločilno vlogo. Razvijati se začne v predšolskem obdobju in bolj sistematično nadaljuje v prvem triletju osnovne šole (Pečjak, 2009). Sposobnosti fonološkega zavedanja lahko razvijamo skozi igro in najrazličnejše vaje.

Termin fonološko zavedanje se je začel uporabljati v literaturi v poznih 70-ih in v začetku 80-ih let prejšnjega stoletja in se nanaša na zavedanje posameznika o glasovih in fonologiji govorjene besede. Avtorji izpostavljajo, da je to eden izmed ključnih dejavnikov za uspešno učenje branja. Zajema znanje jezika, ki ga otroci razvijejo še preden se tega zavedajo. Je sposobnost deljenja besede na manjše enote. Tako je beseda lahko predstavljena na različne načine (z glasovi, zlogi). Avtorji delijo fonološko zavedanje na tri nivoje: zavedanje zlogov, zavedanje začetka in konca besed ter zavedanje glasov (Gillon, 2004).

Fonološko zavedanje je ena izmed ključnih stvari v govorno-jezikovnem razvoju otroka. Tesno je povezana s bralnimi in črkovalnimi sposobnostmi v povezavi z glasovi. Zajema fonološke vzorce kot so rime, aliteracije ter zavedanje o zlogih in glasovih v besedi. Zahtevnost fonološkega zavedanja se stopnjuje in nekateri avtorji to prikazujejo v naslednjem zaporedju: razčlenjevanje besede na zloge, zavedanje rim in tvorba rim, razločevanje prvih in zadnjih glasov, zavedanje zlogov in tvorba novih. Povezovanje glasov v besedo, razčlenjevanje besed na glasove, manipulacija z glasovi (izpuščanje, zamenjava, dodajanje). Razvito fonološko zavedanje vpliva na lažje učenje branja in pisanja (Education, 2018).

Je torej zmožnost prepozati glasove in jih uporabljati na različne načine.