Branje
Branje je pomemben del našega vsakdana. V prešolskem obdobju so starši, vzgojitelji in drugi odrasli tisti, ki berejo otrokom.
Učenje branja je zapletena mislena dejavnost, ki je pogojena tudi z razvojem govora. Razvoj pismenosti se ne začne v prvem razredu osnovne šole, ampak že prej v predšolskem obdobju, kar imenujemo t. i. porajajoča pismenost.
Učenje branja in pisanja je del jezikovnega razvoja, ki se začne že takoj po rojstvu otroka. Predpogoj za razvoj so vsebina in količina interakcij med otrokom in okoljem. Otrokova pojmovanja in razumevanje jezika se odraža v njegovem sporazumevanju, vedenju, kako jezik uporablja in raziskuje. Jezik začne uporabljati že prej, preden začne uporabljati besede. Prav tako že dojema nekatere funkcije pisnega jezika, preden začne brati in pisati. V predšolskem obdobju se otrok na nek način že uči pisati – vedo, da se piše od leve proti desni, da zapis pomeni neko besedo, da beremo od zgoraj navzdol, da hitro ugotovijo, kaj je vloga prazni prostorov ipd. (Magajna, b. d.).
Zakaj brati otroku v predšolskem obdobju? Branje vpliva na otrokov socialni, čustveni, kulturni, jezikovni in spoznavni razvoj. Brati mu moramo kakovostna besedila, s katerimi bomo vplivali na vsa ta področja razvoja ter bogatili otrokov besedni zaklad. Knjige, ki jih beremo otrokom, morajo biti prilagojene otrokovi razvojni stopnji. Otroka bolj pritegne neobičajna raba besed, ritem in rime (Knaflič, 2012).
Težave na področju fonološkega zavedanja imajo lahko negativen učinek na učenje branja. Otroci, ki imajo težave s štetjem besed, pri prepoznavanju rim, glasov in zlogov, se lahko kasneje naučijo brati, prav tako pa imajo lahko težave pri pisanju (Ažman, 2011).
Nekaj nasvetov za branje predšolskemu otroku:
- otrok naj si knjigo izbere sam, saj mu bo tako bolj zanimiva;
- dovolite, da otrok sam drži knjigo in obrača liste;
- dovolimo mu, da tudi sam bere knjigo na svoj način (si izmušljuje zgodbo ob ilustracijah);
- z otrokom se pogovarjajte o ilustracijah;
- večkrat preberite isto knjigo – nekaterim otrokom je bolj všeč, če vedo, kaj bo sledilo; jim pa to tudi omogoča razvijanje jezikovnih konceptov in lažjo zapomnitev novih besed;
- počakajte na otrokov odziv, preden obrnete stran v knjigi;
- ko otrok dobro pozna zgodbo v knjigi, lahko ponazorite zgodbo tudi na drugačen način (lutke, risanje …);
- pomembne besede v knjigi poudarite, neznane/nove besede otroku razložite (Logopedski kotiček, 2017).
Nasveti za spodbujanje fonološkega zavedanja:
- igre z otroki v avtu (npr. najdi besedo, Iskanje rim, najdi besedo na zadnjo črko/zlog prejšnje besede; kdo prvi zagleda; igra “kaladont”, mrmranje pesmi);
- igra “ime, priimek …” – pri kateri otroci pišejo različne besede (različnih kategorij) na enak prvi glas;
- uganke;
- ugotovi, kdo sem (znana oseba ali žival);
- igre s prsti (pikapolonica – zlogi, štetje);
- igranje vlog (predstavljate si, da ste neka druga oseba, otrok pa mora ugotoviti katera) …
Vir: lasten
Literatura:
Ažman, S. (2011). Fonološko zavedanje in branje pred otrokovim vstopom v šolo ter v prvem in drugem razredu. (Diplomsko delo.) Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Knaflič, L. (2012). O pomenu branja za otrokov razvoj. Otrok in knjiga. Letn. 39., št. 84. Str. 44-48.
Logopedski kotiček (2017). Branje knjig s predšolskimi otroki. Pridobljeno s http://www.logopedskikoticek.si/2017/04/17/branje-knjig-s-predsolskimi-otroki/
Magajna, L. (b. d.) Razvojne teorije branja in pisanja kot osnova za sodobne pristope k začetnemu opismenjevanju. Svetovalni center. Pedagoški inštitut pri Univerzi v Ljubljani. Objavljeno v: Jezik in slovstvo. (1995/96). Letn. 41. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije.
